V sredo smo se z našim podmladkom posladkali s sladoledom iz Ledija. Uspešno smo zaključili tekmovalno polletje – seveda bi lahko rekli tekmovalne tri mesece, saj se prej dve leti zaradi korona ukrepov nismo srečevali. Če omenim, da je šest ekip (trojice) z rezervami in mentorji v slabih treh mesecih skupno nabralo 1026 delovnih ur, ostale besede verjetno niso potrebne.
Zakaj moker mentor? Na vsakih vajah, ki vključujejo vodo, se je seveda potrebno, popolnoma po nezgodi da ne bo kakšne pomote, politi, zaliti sotekmovalca, … ampak niti pod točko razno mentorja. Ta dan pa so naši pionirji imeli zeleno luč, da z vedrovko dodobra zalijejo mentorico. Razlog? Ne, ne, nobene dobre volje – zaslužena kazen. Napaka pri učenju je ekipo na Memorialu Rudolfa Maistra Unec stala medalje. Obljuba dela dolg in pionirji so mentorico sredi gredice, polna vedrovka vode ne sme iti v nič, dodobra zalili za kazen. Kakšno veselje iz strani otrok – ampak iz mojega vidika, toplo odsvetujem.
Hvala mladini, mentorjem, vodstvu društva in seveda tudi staršem za vso udeležbo na vajah, dosežene rezultate, skrb in seveda vrišč in smeh, ki spet odmevata okoli našega gasilskega doma. Saj veste, na mladini svet stoji!
Mentorica Jerneja
